Posterji in povečave
Iz vaših fotografij vam izdelamo tudi povečave. V najbolj različnih velikostih, do dobrega metra širine, natančneje do širine 106cm. Pod pojmom povečave nekako razumemo tiskane fotografije, večje od običajnih malih formatov, ki se običajno naročajo (9x13, 10x15). Torej nekje od 13cmx18cm naprej. Do velikosti 20x30 jih izdelujemo po klasičnem fotografskem postopku, kjer se najprej lasersko osvetli fotografski papir, ta pa gre naprej v razvijalni postopek, sestavljen iz zaporedja različnih kemičnih kopeli. Na koncu grejo tako razvite fotografije še skozi sušilni del in so ob prihodu na »svetlo« gotove za predajo.
Manjše povečave (do 30x40) lahko izdelamo tudi s tehnologijo digitalnega tiska.
Tretja tehnologija, ki omogoča tiskanje velikih posterjev in povečav pa je kapljična – velikoformatni kapljični tiskalnik Canon.
Najbolj osnovne odločitve pri naročanju posterjev in povečav so:
1. Izbira debeline papirja: poenostavljeno in za laično rabo lahko rečemo, da je debelina papirja premosorazmerna gramaturi papirja. Gramatura nam pove, kolikšna je masa papirja v gramih na kvadratni meter površine (g/m2). Za boljšo predstavo: večina današnjih fotografij je narejena na papir gramature 260g/m2. Posterji, kot smo jih včasih lepili na svoje stene v mladosti, imajo gramaturo okoli 190g/m2, tipičen pisarniški papir pa 80-90g/m2. Pri klasičnem fotografskem postopku tega parametra večinoma ne moremo izbirati, pri digitalnem tisku in kapljični tehnologiji pa je nabor materijalov bistveno širši.
2. Izbira površine: bazično izbiramo med svetlečo in matirano površino. Vsaka ima svoje prednosti in slabosti.
Svetleča je na videz briljantnejša in bolj živa, na drugi strani pa izredno občutljiva na prstne odtise, dočim daje matirana površina bolj umirjen videz in ni občutljiva na prstne odtise. Tu velja poudariti, da so odtisi na papirju večinoma trajni, saj je koža precej kisla in dejansko povzroči kemične poškodbe na površini papirja. Če dajemo fotografije pod steklo, je zaradi dveh razlogov priporočljiva matirana površina: ob stiku svetleče površine in stekla lahko pride do vizualnega vtisa, da je del površine moker in pa matirana površina delno kompenzira refleks, ki ga povzročajo cenejša stekla, vgrajena v večino poceni konfekcijskih okvirjev.
3. Velikost: pri izbiri velikosti je nekaj zmede. Iz vsakdanjega življenja sta nam poznani velikosti A4 (210mm x 297mm) in A3 (2xA4 = 297mm x 420mm), ki pa sta samo dva formata iz obsežne tabele Mednarodnih velikosti papirjev (International Paper Sizes), ki jih delimo na tri velike skupine: A, B in C (glej sliko). Fotografski formati samo deloma in v grobem sledijo tej razvrstitvi, po vrsti si sledijo (vse mere so v centimetrih): 13x18, 15x21, 20x30, 24x30, 30x40, 40x50, 50x60, 50x70, 60x80, 70x100. Tako je format 15x21 velik približno kot polovica A4, 20x30 približno ustreza A4, 30x40 je približno A3… Zanimivo pa je 50x70 točno B2 in 70x100 točno B1. Seveda pa vedno najdemo način, da vam izdelamo fotografijo popolnoma po vaših željah in na povsem poljuben format.
4. Izbira FIT/FILL: razmerje stranic izbrane povečave le redko sovpada z razmerjem stranic vašega posnetka, ki je odvisno od geometrije svetlobnega tipala vašega digitalnega fotoaparata. Večina tipal pri kompaktnih digitalnih fotoaparatih je v razmerju 4:3, pri DSLR razredu pa 3:2. Kako naj se pokrivata povečava in posnetek pa določamo z izbiro parametra FIT/FILL. Izbira FIT (to fit = prilegati se) pomeni, da bo cel vaš posnetek na izbrani velikosti papirja, pšapirju se bo prilegal, kar pa dostikrat pomeni bel rob levo/desno ali zgoraj/spodaj. Izbira FILL (to fill = napolniti) pa pomeni, da bo cel vaš izbrani papir poln, vendar za ceno porezave vašega motiva (glej sliko).
Če izberete povečavo 30x40 in ste posneli fotografijo z DSLR kamero v razmerju 3:2, bo v primeru FIT imela povečava zgoraj in spodaj bel rob, v primeru FILL pa bo vaš motiv porezan levo in desno, povečava bo pa brez roba. Če bi bila ista fotografija posneta v razmerju 4:3 (npr s kompaktno kamero), bi bila povečava v vsakem primeru polna, brez roba in porezave, saj je razmerje stranic posnetka in povečave enako – 4:3 = 40:30. Nasvet: fotografijo čimmanj obrezujte in pripravljajte doma, s tem nam boste pustili več manevrskega prostora, ali naj bo FIT ali FILL se bomo pa že dogovorili.
Za zaključek pa je dobro vedeti, če bomo povečavo okvirjali, s paspartujem ali brez, jo bomo pritrdili (kaširali) na peno itd.
Slika : Kombinacija povečave npr 20x40 in posnetka v razmerju 4:3 (A – FILL, B – FIT).